kultura

Kjer živita  dve narodni skupnosti, kjer se govorita dva jezika,se srečavajo ljudje, ki jih je zgodovina različno zaznamovala.
Človek išče svoje korenine, oblikuje svojo identiteto in se z njo svojstveno izraža.
Oblike tega načina izražanja, gojenje njegove kulture je raznolično, deloma tekoče, vendar nikoli izključevalno.  Prehajanje obeh kultur ena v drugo pride najbolj do izraza v pesmi. Melanholija je tisto, kar opredeljuje podano slovensko in nemško pesem.
Krajevna društva gojijo kulturo preko tradicionalnih okvirov, ki dopušča slovenski in nemški identiteti raznolike izrazne oblike med tradicijo in inovacijo.

Meina Schellander, rojena 1946 v Celovcu, preživi otroštvo  v domači občini Bilčovs/Ludmannsdorf. Po maturi 1966 na BLnBA v Celovcu študira na Akademiji za upodabljajoče umetnost ina Dunaju (mojstrski razred za grafiko pri Maxu Melcherju) in zaključi 1970 z diplomo/mag.art..

Živi in dela kot svobodna umetnica predvsem na Dunaju in občasno tudi v Bilčovsu.

 

Od 1968 razstave, soudeležbe pri razstavah in projektnih reakcijah v tu- in inozemstvu.

Delovna področja: rizba, fotografija, objekt, skulptura, prostorska inštalacija, video, umetnost v javnem prostoru.

Dela v tu- in inozemskih  javnih in zasebnih zbirkah.

Članica Secession, Dunaj/ GAV, Dunaj / IntAkt, Dunaj/ Kunstverein Kärnten / kunstwerk krastal, Koroška.

 

Nagrade in štipendije (izbor):

1972         Nagrada Theodor-Körner-Stiftungsfonds

1975/76    Državna štipendija za upodabljajočo umetnost (BMfUK)

1976         1. Nagrada pri avstr. natečaju za upodabljajočo umetnost  za zgornjeavstrijsko spominsko leto kmečkih vojn  ,

                 Pospeševalna nagrada mesta Dunaj

                 Nagrada pri Geist und Form, Dunaj

1980         1. nagrada pri 1. avstr. Römerquelle-umetnostnem natečaju za dela na papirju

1984         Pospeševalna nagrada dežele Koroške  za upodabljajočo umetnost

1988         Nagrada Kärntner Wirtschaft, priznanje mesta Dunaj

2005         Ženska kulturna nagrada dežele Koroške

2012         Kulturna nagrada dežele Koroške

 

Projektne realizacije, samostojne razstave (izbor):

1973        Krastal, Koroška, (FINDLING KRASTAL, Projektna realizacija med  kiparskim simpozijem

                delavnice Krastal, mali  Katalog)

                Dunaj, Galerija Basilisk (FINDLING KRASTAL)

1980-82   Celovec (y-Platz, oblikovanje prostora, naročilo)

1981        Zürich, Galerija Renée Ziegler (Paralelna dela 1977-80, Katalog)

                Dunaj, Muzej 20.stoletja (knjižna prezentacija  33 FIGUR/QUANT 33, Ritter Verlag, Celovec)

1985        Celovec, Künstlerhaus, Österreichgalerie (EINHEITENFUGEN)

1985/86   Dunaj, Muzej moderne umetnosti  (EINHEITENFUGEN, Katalog)

1986/87   Dunaj, Austria Center Vienna (CATERINA VON SIENA, Hommage II/1-5, stenska inštalacija;

                natečaj, naročilo Katalog)

1988        Straßburg, Koroška, grad (HEMA KRŠKA, prostorska inštalacija; Hemina jubilejna

                razstava s Kiki Kogelnik, Katalog)

                Celovec Galerija Freund (x-y-z 1988. EIN REIGEN.)

1988-91   Krems, NÖ, BAG (PLATZGEDICHT-3 PLATZWÄCHTER BEWACHEN DAS SCHWERE

                HÄNGENDE GEFÜHL, prostorska inštalacija, naročilo

1991        New York, avstr. kulturni institut (SPACE TO FIGURE TO SIGN)

1991/92   Dunaj, novi AKH (ADD.LIN.FRE. 13-16, 4-delna  stenska inštalacija, nakup)

1997        Celovec, Galerija Judith Walker (prosto in vezano razporejanje)

1997/98   Salzburg, BS-šole Jos.-Preis-Allee (BALKENPLATZ und 3 DIGITALE ANZEIGEN, umetnost v   javnem prostoru, naročilo)                 

1997-00   Borovlje, Koroška, HTL (FLUCHT IN DIE DISTANZ, urejanje prostora pred ustanovo, natečaj, naročilo)

1998        Celovec Ritter Verlag (Kopf und QUER, monografija o delih  Meine Schellander

                1967-98,  tekst od Thomasa Zaunschirma)

1999        Svetna vas,Rož, Koroška, grad Ebenau, Galerija Judith Walker (vojna: znotraj in zunaj,

                z Reimom Wukounigom)

                Beljak, Galerija Holzer (PROSTOR OMEGA: počivaj v miru – ti modra dežela)

2001        Goldegg, Salzburg, Hofstall- Galerie (METAMORFOZA SREČE, prostorska inštalacija

                med 20.Goldegger Dialoge)

2002        Celovec, Musilhaus (f(r)aze: zraščene/zgrajene, dela iz serije Čas-podeželje-delež

                Pogovor s Ferdinandom Schmatzem)

2006        Celovec, rittergallery (MED NEBOM IN ZEMLJO 1-9, prostorska inštalacija)

2007        Gospa sveta, Koroška (KONNEXION 1, občasna prostorska inštalacija ob, v, okoli gosposvetske cerkve in preko nje                 

2008        Dunaj, Jezuitska cerkev (KONNEXION 2, občasna prostorska inštalacija, realizacija v okviru

                Position Gegenwart)

                Bilčovs, hiša št. 24 (občasna inštalacija na prostem od KONNEXION 1=3)                   

                Celovec, haaaauch, Kunstraum (DIMENZIJE BEGA, prostorska inštalacija)

2010        Dunaj, Jezuitski foyer (standzuwendezustand, prostorska inštalacija, katalog in videoprezentacija KONNEXIONEN)

      2013       Celovec, rittergallery (FRÜHE HAUPTWERKE)

      2016       Beljak, Galerija Freihausgasse (METAGRAS. BRECHUNGEN. Izbor del1986-2016)

Theresia Köfer

Theresia Köfer se je rodila v Kovičah pri Bilčovsu kot najmlajši od petih otrok. Obvezno šolstvo je opravila v Bilčovsu, nakar je obiskovala žensko poklicno špolo v Gospi Sveti. Leta 1961 se je poročila in postala mati treh otrok. Pri Kärtner Bildungswerk, pisateljskem združenju Zammelsberg in pri Beljaškem literarnem krožku je našlo svojo pisateljsko domovino.

Več njenih tekstov je bilo uglasbljenih kot Kärntner Lied. Njene pripovedi, pripletjaji in pesmi so izšle v sedmih knjigah. Štrvilna branja, sooblikovanje antologij kakor tudi televizijski in radijski nastopi spremljajo njeno literarno ustvarjanje.

Odlikovanja:
2000 – častni vrč (Dichtersteingemeinschaft Zammelsberg)
2003 – Zlato odlikovanje za zasluge v kulturnem delovanju (Kärntner Bildungswerk)
2004-Koroška lovorika v srebru

Knjige gospe Köfer:
Spätlese  € 22,00
Ernten im Abendrot  € 22,00
Herbstwind  € 22,00
Ludmannsdorfer Geschichten  € 22,00

Lojzka Maier

Od ustanovitve naprej je članica umetniškega društva Vrba. To društvo vodi akademska slikarka dr. Gerda Madl-Kren, pri kateri se Lojzka stalno izobražuje. Pretežno slika Lojzka Maier akvarele. S svojimi slikami hoče pripovedovati o raznolikosti narave, o pokrajinah, o ljudeh z najrazličnejšim čustvenim izžarevanjem- pravi umetnica Lojzka Maier. Mnogim domačinom je postala že ljubitelska umetnica in njene slike visijo že v več domovih v in izven občine.   

Razstave: 
Italija, Vrba, Šentjakob v R., Bilčovs

Ivana Stefaner-Weiss

ivana.stefaner.weiss@gmail.com
Roj. 1963 v Celovcu
4 leta LŠ Šentjanž v Rožu
4 leta BRG ZRG za Slovence v Celovcu
4 leta BAKIP Celovec

Že v času poklicne  izobrazbe za poklic vzgojiteljice se je začela zanimati za glino.Glina je zanjo še vedno izredno očarljiv material.V letih 1998 do 2001 se je vpisala v poletne keramične tečaje pri prof.Dragutin Šanteku v Schladmingu.2008 in 2009 se je pri Nežiki Novak,na Koroškem dobro poznani keramičarki,izobraževala v tehniki gradbe ogrodja in oplaščitve,ter oblikovanje površin.Od leta 2006 naprej pa redno sodeluje pri "Keramiksommer" v Vetrinju.Tečaje vodi prof.Kothgasser na temo figura in objekt v Raku tehniki.
 
Kratek opis njenega ustvarjanja:
Večinoma oblikuje  z belo glino.Preko bele gline pridejo njeni pretežno geometrično objekti najbolj do veljave.Kontrasti kot:gladko-hrapavo ali črno-belo so zame najvažnejši elementi njenega ustvarjanja.
 
Razstave:
2005 "Struktur/a" k&k Šentjanž
2009  Schneiderei / Krojaštvo Weiss Klagenfurt/Celovec
2010  Trg ročnih izdelkov v Šentjanžu v Rožu

Rezi Kolter

Od leta 1990 naprej oblikuje Rezi Kolter glino, s katero izraža svoje misli, občutke in opazovanja.V središču njenega dela je človek, kot potovalec na življenski cesti. Ker jo doživljanje in razumevanje elementov  vedno spet očara, najde odgovore v ustvarjanju in oblikovanju. Voda omogoča glinasti zemlji, da je mehka in oblikovalna, pod vplivom zraka se posuši in postane nespremenljiva, navsezadnje jo za tisočletja utrdi ogenj.V zadnjem postopku vsi štirje elementi močno sovplivajo na postopek pri katerem nastajajo barve, ki obdajajo zunanjo plast skulptur in objektov. Tako je pri tem delu vidno, da štiri elementi niso ločene enote, temveč so od lastnostnih in učinkih odvisni drug od drugega.

Rezi Kolter žge svoje izdelke na  različne načine (raku-tehnika, žganje v jami, s sodo in v kapsuli) z temperaturami do 1050 stopinj. Kot otroška pedagoginja je tudi sovatorica dveh  strokovnih priročnikov za predšolsko vzgojo z metodično¬didaktičnim gradivom, Ta priročnik vsebuje gradivo,ki je opremljeno z navodili, zaobjema ustvarjalne pesmi in pesmice, prstne, ritmične in gibalne igre, navodila za otroško masažo, krajše gledališke igrice ter uganke in izreke. „En, dva, tri, leto se vrti“ I(2005)  und II(2009)

Razstave na Koroškem, Štajerskem, v Zgornji Avstriji in v Sloveniji ter na trgih keramike in umetniškega rokodelstva v Avstriji.

Josefine Degen-Ferk

Pepca Degen-Ferk se ukvarja z ikonami že desetletja. S številnimi tečaji in intenzivnim študijem vzhodnih tehnik je postala njena ustvarjalnost vedno bolj profesionalna in je začela prikazovati svoja dela tudi zunanjemu svetu. S tem pa so prišla tudi naročila. Njena posebnost so  ikone, slikane na deskah starih klopi Šentalenske cerkve.
Svoj atelje si je uredila, v Celovcu, 10. Oktoberstrasse 22  vis a vis od Paulusa. Njen atelje je odprt vsak četrtek in petek v času od 10,00 do 17,00 ure.
Že vedno so bile ikone meditacijske slike, ki nam pomagajo pri odgovorih na različna življenska vprašanja. Umetnica priporoča, da pustimo ikone tudi blagosloviti.

RAZSTAVE:
Celovec, Dunaj, Trbiž, Repentabor, Bilčovs

Franz Ogris

Franc Ogris je bil rojen leta 1966 na Potoku pri Bilčovsu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Gustav Gnamuš). V Ljubljani je obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo. Zaposlen je na slovenski Glasbeni šoli v Celovcu. Živi in ustvarja v Stranjah pri Bilčovsu.

Franc Ogris je uspel zadovoljivo rešiti problem iskanja ustreznega razmerja ned likovno urejenostjo in razgibanostjo. V nemirnem prepletu potez in ploskev se pojavi harmoničen red. Osrednje perspektivično pomagalo so barvne poteze oziroma plasti in ploskve, ki jih slikar polaga eno vrh druge.